Za primerjavo kako je cenjeno delo varnostnika v Sloveniji smo za vas našli primerjavo med urnimi postavkami v sektorju zasebnega varovanja. Pri tem upoštevajte dejstvo, da so cene živil v Sloveniji primerljive s cenami v ostalih državah EU in se vprašajmo, kako varnostnik/ca preživa mesec s tako urno postavko, kot jo dobi v Sloveniji.
Povprečna urna neto postavka v sektorju zasebnega varovanja :
Danska : 20,79 eur/h
Luksemburg : 12,90 eur/h
Finska : 12,00 eur/h
Belgija :11,90 eur/h
Švedska : 11,54 eur/h
Nizozemska : 9,49 eur/h
Francija : 8,82 eur/h
Španija : 8,10 eur/h
Avstrija : 6,30 eur/h
Nemčija : 6,12 eur/h
Velika Britanija :5,59 eur/h
Ciper : 3,84 eur/h
Portugalska :3,72 eur/h
Slovenija : 3,44 eur/h
Malta : 2,44
Mađarska : 1,60
Litva : 1,21
Poljska : 0,85
Vir : EUROSTAT 2006 in METICES - TEF izračuni
Prilagamo tudi tabele prihodkov največjih varnostnih služb v Sloveniji (BBR, Sintal, Prosignal, Varnost Maribor, Varnost Koper, Group 4) v zadnjih 5 letih, kjer je jasno razvidno, da se prihodki drastično povečujejo, medtem, ko naše plače stagnirajo oziroma se realno nižajo, saj se cene živilskih izdelkov povečujejo.
Razkrinkan Sintal d.d. in ostale izkoriščevalske varnostne službe
Dovolj izkoriščanja delavcev! Želimo osnovne delavske in človekove pravice! Ne bomo več križem rok gledali, kako se lastniki različnih varnostnih služb z družino Pistotnik na čelu, bogatijo na naših ramenih in plečih, nam pa dajejo drobtinice!
torek, 17. julij 2012
torek, 19. junij 2012
Lastnik Sintala in njegov pogled na zasebno varovanje
Pred približno pol leti so v Slovenski kroniki naredili krajši intervju z lastnikom Sintala in tudi direktorjem uprave koncerna Sintal d.d. Robertom Pistotnikom.
Objavljamo intervju z namenom, da ga lahko skupaj pokomentiramo in predebatiramo pogled direktorja Sintala o delavcih, zasebnem varovanju, naročnikih in še kaj.
Vsi obiskovalci spletnega bloga vabljeni k komentiranju.
Robert Pistotnik: "Žal so v naši dejavnosti še vedno podjetja, ki mislijo, da je varovanje razkazovanje mišic." (Foto: arhiv)
Oboje vpliva na to. V odprtih in demokratičnih okoljih je tudi pretok ljudi večji in med njimi se vedno najde kdo, ki ima nečedne namene. Poleg tega demokratične države pravno varnost omogočajo vsem, tudi nepridipravom, ki na nek način to izkoriščajo. Gospodarska kriza pa v vseh okoljih povečuje delež kaznivih dejanj, še posebej tam, kjer je velik delež brezposelnih. Pa ne gre samo za rope, vlome in tatvine, temveč tudi goljufije. Ljudje se skušajo znajti, kako pretentati državo.
Se to kaj opazi pri vašem delu? Mislim na to, da imate več intervencij zaradi alarmov.
Število vlomov narašča toliko, kolikor več naročnikov imamo za naše storitve. Ne bi rekel, da se je na katerem določenem območju ali dejavnosti povečalo število intervencij zaradi vlomov in ropov. Tudi vlomilci spoznavajo, da je Sintalov intervencijski čas od sprožitve alarma do prihoda interventa zelo kratek, po naših analizah najkrajši v Sloveniji. Veliko alarmov se sproži predvsem zaradi nepazljivosti samih zaposlenih, ko denimo pozabijo izklopiti alarm ali pa se po vklopu še vedno zadržujejo v prostorih. Se pa povečuje, kot najbrž sami veste, število oboroženih ropov, kjer bi bilo potrebno 24-urno fizično varovanje, za katerega pa se naročniki redko odločajo.
Nekako velja splošno prepričanje, da so nepridipravi vedno korak pred organi pregona ali varnostniki. Kako vi držite stik z vedno novimi prijemi nepridipravov?
Ta tema je večna, čeprav tehnika danes omogoča že skoraj 100-odstotno varovanje. Rekel bi, da število vlomov na varovanih krajih ostaja približno enako ali pa se celo zmanjšuje. Povečuje pa se število klasičnih kraj na prostem in med delovnim časom, predvsem fizičnim osebam, kot so ropi torbic ali kraje obiskovalcem v lokalih. Sicer v Sintalu zelo veliko vlagamo v razvoj in v Slovenijo nenehno prinašamo povsem sveže in inovativne rešitve varovanja. Marsikaj pa tudi sami razvijemo.
Se vam zdi, da se odnos do zasebnega varovanja v Sloveniji z leti kaj spreminja? Med ljudmi in tudi v medijih velja neko prepričanje, da so varnostniki nekaj nepotrebnega oziroma nasilneži, ki jim otežujejo življenje.
To je odvisno od človeka. Dober primer so športne prireditve. Organizator od nas zahteva, da obiskovalci na prireditev ne smejo prinesti nevarnih predmetov, kot so steklenice, dežniki in podobno. Mi to delo opravimo in to preprečimo. So pa med obiskovalci nekateri, ki tega ne razumejo, zato so naši varnostniki deležni marsikatere žalitve. Toda večina to sprejme. Druga zadeva je varovanje nočnih lokalov, kjer največkrat, predvsem zaradi vpliva alkohola, pride do neljubih dogodkov. Pred leti smo imeli več negativnih izkušenj, ko so naši varnostniki dobili poškodbe. Zato se tega v Sintalu izogibamo.
Robert
Pistotnik: "Tudi vlomilci spoznavajo, da je Sintalov intervencijski čas
od sprožitve alarma do prihoda interventa zelo kratek, po naših
analizah najkrajši v Sloveniji." (Foto: arhiv)
Nekoč sem že dejal, da smo pri nas vedno jedli s primerno žlico in da smo v teh dvajsetih letih zmerno rasli. Če greš prehitro naprej, postane neobvladljivo, če prepočasi, pa stagniraš. Svojim zaposlenim omogočamo socialno varnost, povprečna plača v Sintalu je bistveno nad povprečjem v dejavnosti. Naročniki nam zaupajo, ker storitve opravljamo kakovostno in profesionalno, naš razvojni oddelek pa je gonilo razvoja dejavnosti varovanja v Sloveniji.
Nedavno so bila sprejeta dopolnila zakona o zasebnem varovanju. Ste zadovoljni z njimi?
Zasebno varovanje je staro 20 let, kot Sintal. Pred tem se je z zasebnim varovanjem ukvarjalo le eno podjetje, zato sprva sploh ni bilo zakonodaje in je bilo, če lahko tako rečem, vse razpuščeno. V dvajsetih letih pa se je to področje kar uredilo. Slovenija ima danes najzahtevnejši zakon o zasebnem varovanju v Evropi, ki zelo podrobno opredeljuje pooblastila in naloge. Skratka, naloge zasebno-varnostnih podjetij so natančno določene. Toda žal so v naši dejavnosti, kot v drugih, še vedno podjetja, ki mislijo, da je varovanje razkazovanje mišic. Varovanje je predvsem delo z glavo, ne pa z mišicami.
Katere so recimo pomanjkljivosti pri zasebnem varovanju v Sloveniji, kot jih vi oziroma Sintal vidite?
Zakonodaja in nadzor sta dobra, dobro je tudi sodelovanje z ministrstvom za notranje zadeve. Žal pa je vsaka sprememba na področju zakonodaje običajno novo finančno breme za podjetje. Tega podjetja ne bodo zmogla, še posebej, ker čutijo pritisk s strani svojih naročnikov, naj znižajo cene zasebnega varovanja.
Čeprav je bil ta intervju mišljen kot pogovor o varnosti in varovanju v Sloveniji, se na koncu pač ne moreva izogniti vprašanju, kako bogati ste, saj vašo družino uvrščajo med najbogatejše? Še počutite bogatega?
V materialnem smislu – ne. Z bogastvom me navdajajo ljudje. Sintal smo ljudje, to je naš način življenja. Zaposlujemo 1.800 delavcev, ki jim omogočamo socialno varnost. To je razlog za moje zadovoljstvo, da v teh časih, ko gre državi težko, ne odpuščamo zaposlenih, pač pa celo na novo zaposlujemo. Na to sem ponosen. Vse drugo so samo neke številke, ki z realnostjo nimajo nobene zveze.
Jože Biščak
četrtek, 31. maj 2012
Solidarni, manj solidarni in nesolidarni
Pred velikim obratom
Solidarni, manj solidarni in nesolidarni
Do sindikalnih zvezdnikov sem skeptičen, postanejo večji od stvari same. Na razvpiti podelitvi »Viktorjev« so voditelji prireditve tako briljirali, da so povsem zasenčili nagrajence. Še tedne se je govorilo samo o njih, medtem ko so imena in dela nagrajencev ostala neopažena. Nedavna poročila o »Pulitzerjevih« nagrajencih so bila drugačna: tam so predstavili konkretne novinarske prispevke in njihov pomen.
Splošna stavka je bila in je kajpak osrednji medijski dogodek. A poleg stavkovnih zborovanj in zahtev je začela dominirati interpretacija, da gre za boj za socialno državo in načelo solidarnosti. To je točka, ko socialna država in solidarnost stojita ali padeta.
Nekje drugje se brez teve kamer in brez junaških govorcev dogodi skromna okrogla miza. Dr. Maja Breznik vodi okroglo mizo »Mirovnega inštituta«, na kateri nastopajo govorci in delavci, ki so na dnu. Tu ni retorične sijajnosti, ampak bolj jecljavi govor prizadetih. Nastopajo snažilke in varnostniki. Lipiške čistilke in sobarice pripovedujejo o drobnih stvareh: prej so imele normo počistiti 12 sob, po novem bi jih morale tudi 60!!!!!! Varnostniki iz podjetja »Sintal« tožijo, da jim v plačo vključujejo regres, ne plačujejo pa nočnega dela in dela prek praznikov. Iz publike se oglasi prof. Rastko Močnik: »To je nevzdržno. Nobena država, noben inšpektor ni posegel vmes. Lastnik Sintala po drugi strani zahteva poseg državne represije proti ljudem, ki so se zavzeli za delavce in delavke v Sintalu.« In pozove k oblikovanju državljanskega odbora za podporo preganjanim in izkoriščanim delavcem.
Ravnatelj in pisatelj Dušan Merc je veliko stavko označil kot asocialno stavko, v kateri se srednji razred bori proti delavstvu. Gre za veliko večjo diskrepanco. Človekove in socialne pravice so postale ekskluzivna last višjih razredov. Ko naj bi vodje vladnih služb delali popise teh, ki so stavkali na veliki dan, so se takoj odzvali sindikati in mediji.
Ko dnevno kršijo pravice malih v vsemogočih firmah, ti postopki sploh ne pridejo v javnost, kaj šele, da bi se kdo zavzel zanje?
Nastali sta dve Sloveniji, dva svetova zaposlenih, kjer so eni zaščiteni, drugi pa ne.
Vzemimo, da se konflikt med vlado in javnimi uslužbenci izteče v pomiritev. Naslednji dan bomo potem vsi zadovoljni, saj bosta rešena socialna država in solidarnost. Za snažilke, zidarje in druge poklice s plačilnega dna pa bo vse ostalo isto. Samo to ne bo več problem, ker ga mediji, politiki in sindikati ne bodo več izpostavljali.
A stranski učinek velike stavke je zatajitev ostalih topik. Projekt TEŠ 6 kot da nima z nami nič. Država bo varčevala povsod, razen pri tem projektu. Je ta projekt, v katerem so angažirane tuje firme z delavci, ki so jih pripeljali iz drugih dežel, to, kar bo spodbudilo gospodarsko rast v deželi? Pojavila se je koalicija »Ustavimo TEŠ 6«, ki je postavil zelo racionalen argument. Državni proračun zmanjšuje sredstva za okoljsko varovanje, hkrati pa nonšalanto krije gradnjo mastodonta, ki bo desetletja uničeval naravno okolje.
Sindikati, ki od vlade zahtevajo tisoč in eno inačico, kje naj raje varčuje, tega projekta ne postavljajo pod vprašaj. Ljudstvo, ki ima mnenje o vsem, je tu ignorantsko. Kritiki, ki predlagajo umik države iz misij NATA, hkrati ne problematizirajo TEŠ 6.
Prihaja sicer praznik OF, z njim pa rastejo tudi očitki vladi, da je hlapec tujih korporacij, po katerih nareku pripravlja neoliberalne reforme. S tam pa je na novo vzniknila stara partijska retorika, ki je kot izvor zla določila imperialistične države kapitalizma. Toda, ali ni sodobna Slovenija z veseljem prevzemala vse ugodnosti globalnega kapitalizma in z njim povezano potrošniško rast?
Problem je v resnici bolj fatalen: kaj pa če ne bo več gospodarske rasti? Pogled, ki se zdi defetističen. Toda, od kod izvira optimizem? – Iz vere, da živimo v svetu permanentnega napredka, kjer materialni standard povečuje iz desetletja v desetletje. Medtem ko sodobni človek ne veruje v Boga, pa je njegova vera v gospodarsko rast neomajna. Ne bančni zlomi, ne okoljska devastacija, ne svetovna kriza ga ne prepričata, da se je to obdobje končalo.
Kaj pa v tem primeru? Za družbo je najbolj blagohotna nova prestrukturacija: večja solidarnost, ki pa ni retorična figura, temveč princip, ki uvede manjše socialne razlike med prebivalstvom.
torek, 15. maj 2012
Kje vas čevelj žulji?
Poslušajte radijsko oddajo Kdo bo varoval varnostnike? na VAL 202, ki se dotika področja našega delovanja, torej varstva delavskih pravic na področju zasebnega varovanja.
http://www.val202.si/2012/04/pozor-varovano-obmocje/
Skupaj nam bo uspelo!
RS
http://www.val202.si/2012/04/pozor-varovano-obmocje/
Skupaj nam bo uspelo!
RS
četrtek, 03. maj 2012
Težke razmere varnostnikov v Varnost Koper
Vir : Primorske novice
četrtek, 12. april 2012
Nespodobna zahteva
Zaposlene v družbi Varnost Koper je precej razburila “nespodobna zahteva” direktorja: izplačilo zadnje plače naj bi pogojeval s tem, da zaposleni odstopijo od dobljene tožbe zaradi znižanja plač v letu 2009. Direktor to odločno zanika.
Varnost Koper se, kot kaže, ne bo mogla izogniti odpuščanju
Zaposleni v Varnosti Koper so sredi marca od vodstva podjetja dobili v podpis izjavo, da se odpovedujejo vsem finančnim terjatvam do podjetja. Sindikat je namreč spomladi 2009 na delovno sodišče v Kopru vložil tožbo zaradi enostranskega znižanja plač za deset oziroma 15 odstotkov.
Sodišče je razsodilo v prid zaposlenim, podjetje pa se je na odločitev sodišča pritožilo. Zadeva je zato romala na višje sodišče, ki je pred dnevi potrdilo sodbo prve stopnje: Varnost Koper je plače znižala neupravičeno in mora zaposlenim izplačati razliko plač.
Direktor: Nič nisem pogojeval
“V tej izjavi, ki jo je direktor poslal zaposlenim v podpis, sicer nikjer ni bilo izrecno zapisano, da vodstvo z umikom vseh zahtevkov pogojuje izplačilo zadnje plače, je pa bilo to na sestanku jasno razbrati iz direktorjevih besed,” opozarja sindikalist Euro Brozič (KS 90). Varnostniki seveda na to niso pristali. Direktorjeva zahteva je bila namreč povsem nesprejemljiva. S tem, ko bi zaposleni odstopili od že dobljene tožbe, bi ne samo ostali brez denarja, ki jim ga podjetje dolguje, ampak bi bili dolžni plačati tudi vse sodne in ostale stroške. “Že tako imajo varnostniki nizke plače, zdaj pa da bi še krili stroške, za katere sploh niso krivi ... Takšna zahteva je najmanj nespodobna,” je prepričan Brozič.
“To ne drži!” zatrjuje direktor Varnosti Koper Norbert Gašper. “Nikogar nisem silil v podpis izjave, še manj pa s podpisom pogojeval izplačilo plač. Kdor je želel, je to izjavo podpisal in s tem pokazal dobro voljo, da prispeva ta denar v korist podjetja. Tudi sam sem prispeval,” pojasnjuje.
Brez odpuščanj ne bo šlo
Zaradi neporavnanih obveznosti - Varnost Koper od avgusta ni plačevala prispevkov za svoje zaposlene - je Durs konec februarja podjetju blokiral račune. Kot zatrjuje Gašper, pa se je podjetje že uspelo izviti iz najhujših težav: “Vse prispevke za nazaj smo poravnali, tako da Varnost Koper nima več blokiranih računov. Zdaj poslujemo nemoteno.” Kljub temu pa brez odpuščanj vendarle ne bo šlo, pravi. “Trenutno je še težko reči, koliko ljudi bo ostalo brez službe. Še vedno iščemo nove posle, a nekaj ljudi bomo zagotovo morali odpustiti,” je nedvoumen.
Manj dopusta
Varnostnike pa ob vsem tem boli še nekaj: ne le, da je Zbornica za razvoj zasebnega varovanja v Sloveniji že pred leti odpovedala kolektivno pogodbo; lani je direktor preklical še veljavnost nekaterih internih aktov, in sicer o delovnih razmerjih in o nagrajevanju. Zdaj pa jim je še drastično zmanjšal število dni dopusta. Po novih odločbah, ki so jih prejeli te dni, so namreč zaposleni pri Varnosti Koper upravičeni do minimalnega števila (20) dni dopusta. “Krčenju naših pravic ni videti konca,” položaj 215 zaposlenih pojasnjuje sindikalni zaupnik v podjetju Bojan Kočevar. “Zbornica varnostnikom narekuje pravila glede oblačil na delovnem mestu, naše pravice pa je sploh ne zanimajo. To je absurd,” je ogorčen.
PETRA VIDRIH
torek, 17. april 2012
Gredo tudi varnostniki in čistilke po poti izkoriščanih gradbenih delavcev?
Vir : Dnevnik
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042523911Tožijo, da jih delodajalci goljufajo pri izplačilu potnih stroškov in nadur, jim kratijo pravico do osemurnega delavnika...
Slovenija - torek, 17.04.2012 Tekst: Tatjana Pihlar
Ljubljana - Pred časom so nas pretresle izpovedi izkoriščanih in zgaranih gradbenih delavcev. O svojem klavrnem položaju so dolgo molčali. Šele ko so bili povsem na dnu, so spregovorili - javno, z imeni in priimki. Mirovni inštitut je organiziral okroglo mizo o delovnih razmerah delavk in delavcev v storitvenih dejavnostih varovanja in čiščenja. Tudi ti - za zdaj anonimno ali prek bivših zaposlenih - navajajo, da jih delodajalci izkoriščajo.
(Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)
Na omenjeni okrogli mizi so predstavili razmere v Sintalu, največjem podjetju za varovanje pri nas, ter v Kobilarni Lipica in njeni gospodarski družbi Lipica Turizem, d. o. o., ki sta pred dobrim letom svoje čistilke in sobarice prenesli na čistilni servis Aktiva Čiščenje. Da bi s tem - kot že številna podjetja pred njimi - zmanjšali stroške dela, je pojasnil dvojni lipiški direktor Tomi Rumpf.
Odkup dopusta za drobiž?
Koprski aktivist Mile Zukić je zbranim na okrogli mizi takole pripovedoval: "Ko sem slišal za razne kršitve v podjetju Sintal - v njem je delalo kar nekaj mojih sorodnikov in dobrih prijateljev - sem pozval aktivistično srenjo, da se angažira. Kmalu so aktivisti vzpostavili spletni blog Razkrinkan Sintal. Ta blog je postal javni forum vseh delavcev Sintala, ki se jim dogajajo različne zadeve."Mile Zukić, njegova sorodnica Violeta Zukić, ki je bila v Sintalu administrativna delavka, ter antropologinja, raziskovalka in aktivistka Eva Brajkovič so med najhujšimi kršitvami, ki naj bi se dogajale v Sintalu, navedli domnevno kršenje pravice do osemurnega delavnika, šikaniranje delavcev, neizplačevanje prevoza na delo in malice za nadurno delo, neizplačevanje nadur v skladu z zakonom, podaljševanje pogodb za določen čas v nedogled, izplačilo malice v obliki bonov, delo varnostnikov na študentsko napotnico, manipulacije z dopustom, ki naj bi ga delavci morali porabiti do 15. decembra v tekočem letu, in ker to zaradi pomanjkanja delovne sile velikokrat ni mogoče, naj bi delodajalec delavca prisilil v odkup dopusta za drobiž, za 3,13 evra na uro. Poleg tega naj bi nekateri Sintalovi delavci dobili regres za letni dopust plačan le, če so zanj pisno zaprosili.
"Sram nas je, če gost pride v neurejeno sobo"
O težavah lipiških čistilk in sobaric smo v Dnevniku že poročali, na omenjeni okrogli mizi pa so takole opisale svoj položaj: "Ves čas moramo biti dosegljive po zasebnem mobilnem telefonu, če nas pokličejo na delo, ne glede na to, koliko je ura. Potne stroške in nadure nam klestijo, delati moramo, četudi smo na bolniški. Urnik se spreminja iz dneva v dan, nikoli ne vemo, kdaj in kako dolgo bomo v službi. Za nadurno delo ne povedo vnaprej, ko prideš na delo, te obvestijo, da moraš delovni čas podaljšati. Ko v Lipici opravimo delo, nas prisilijo, da gremo čistit še zunaj Lipice." Hotel Maestoso ima 68 sob. Delavke pravijo, da jih je, ko so bile pod Lipico, v njem delalo pet ali šest, zdaj le ena ali ena delavka in pol. In nadaljujejo: "V kobilarni sta prej delali dve čistilki, zdaj je ena sama. Prej smo imele normo v sedmih urah počistiti 12 sob, po novem bi jih morale tudi 60. Aktiva je obljubljala dodatne delavce, a jih ni nikjer. Sram nas je, če se gost pritoži, ko pride v neurejeno sobo, a direktorju Rumpfu je očitno tako prav. Prej nas je preganjal, odkar smo pod Aktivo, nas pusti pri miru. V hotelu je obup, samo še gobe manjkajo. Nihče od nas ni vedel, da je bila pogodba med Lipico in Aktivo o našem prenosu podpisana za pet let. Obljubljali so nam, da bomo pod Aktivo le eno leto. Tega ne zmoremo več. V zelo kratkem času smo vse zbolele. Naj nam da Lipica odpoved in se bomo same odločile, ali bomo delale za Aktivo ali ne. Zdaj nas izkoriščata obe podjetji."Sintal toži Zukićeve
V Sintalu so zavrnili vse obtožbe, ki so bile na okrogli mizi Mirovnega inštituta izrečene na njihov račun. "Že šest mesecev se soočamo s sistematično diskreditacijo s strani Damirja Zukića, ki je bil vodja skupine varnostnikov v podjetju Sintal Obala, d. o. o., njegove žene Violete Zukić, ki je delala na obračunu delovnih nalogov v istem podjetju, ter njunega sorodnika Mileta Zukića, ki ni bil nikoli zaposlen v Sintalu. Domnevamo, da je motiv za njihovo ravnanje maščevanje, potem ko je vodstvo družbe Sintal Obala z Damirjem Zukićem prekinilo delovno razmerje, ker je bil zaloten pri kraji blaga, ki bi ga moral varovati," na kritike odgovarja vodstvo Sintala.Dodali so, da so zaradi neresničnih izjav, ki da jih v zvezi z njihovim podjetjem širijo Zukićevi, vložili odškodninsko tožbo ter kazenski ovadbi zaradi suma storitve kaznivega dejanja izsiljevanja in kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. "Na osnovi video posnetkov je vodstvo podjetja Sintal Obala ugotovilo, da sta zakonca Zukić iz podjetja nepooblaščeno odtujila večje količine poslovne dokumentacije. Facebook je zaradi očitnih kršitev in posegov v pravice koncerna Sintal odstranil celotni spletni profil s spornimi vsebinami, Google pa čaka še na pravnomočno sodno odločbo," so nam povedali v Sintalu. Poudarili so, da so imeli v zadnjih dveh letih osem inšpekcijskih pregledov, tudi v zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi, izplačilom regresa, nočnim delom, plačami, dopustom in delovnim časom. V tem času so plačali le eno denarno kazen. Glede dopustov so nam potrdili, da je "težnja vodstva podjetja, da se zaradi lažjega načrtovanja dela čim večji del dopusta v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo izkoristi v tekočem letu". Navedb, da naj bi neporabljeni dopust od delavcev odkupovali za drobiž, nam niso niti potrdili niti zanikali.
O tem, kdo ima prav - Zukićevi ali vodstvo Sintala - bo presodilo sodišče. So pa podobne obtožbe na račun izkoriščanja delavcev v tem podjetju v preteklosti že bile, vendar jih ni izrekla družina Zukić. O njih smo poročali tudi v Dnevniku. "Delala sem že marsikje, a tako kot v Sintalu ni nikjer. Zaposleni so 'brezpravna raja', ki se jih ožema kot pomaranče.
Ne krši pa se samo delovna zakonodaja, ampak tudi vse moralne in etične norme," je kolegu Igorju Dernovšku februarja 2010 med drugim povedala Tanja Brence, ki je bila 14 let varnostnica v Sintalu. Z imenom in priimkom se je takrat izpostavil tudi Branislav Milanović, ki je opravljal službo varnostnika receptorja in je povedal, da takšnega izkoriščanja ni videl še nikjer: "Sintal manipulira z delovnimi urami, tako da v plačo vključuje tudi regres, ne plačuje pa nočnega dela niti praznikov. Dveh dni počitka nisem imel še nikoli, malico, na katero že sicer ne moremo, pa plačujejo v bonih..."
Rastko Močnik: Podprimo preganjane in izkoriščane
Na okrogli mizi o položaju varnostnikov in čistilk je bil med občinstvom navzoč tudi dr. Rastko Močnik, redni profesor sociologije kulture na ljubljanski filozofski fakulteti. Ob njihovih pripovedih je bil zgrožen. "Nimamo kadra, pravijo v podizvajalskih podjetjih. Ob tej brezposelnosti ne bodo govorili, da ne morejo dobiti delavcev. Nočejo jih imeti več. Hočejo, da bo enako ali manjše število delavcev opravljalo enako delo. Temu se reče povečanje izkoriščanja. Slišali smo, da delo, ki so ga v Lipici prej opravile štiri delavke, zdaj opravi ena. To pomeni, da se je izkoriščanje povečalo tudi do 400 odstotkov. Ja, kje pa smo? Tega ni bilo na začetku 19. stoletja! To je nevzdržno. Nobena država, noben inšpektor ni posegel vmes. Lastnik Sintala po drugi strani zahteva poseg državne represije proti ljudem, ki so se zavzeli za delavke in delavce v Sintalu. V tem položaju se ni več mogoče odzvati drugače kot politično. Ne čez sindikat ne pravno, saj pravo dela proti delavkam in delavcem, dela za lastnike. Če ne drugače zato, ker imajo lastniki denar. Najamejo lahko najboljše odvetnike, ki bodo našli napake v postopku," ugotavlja dr. Močnik, zato poziva ljudi, ki niso v delovnem razmerju v teh organizacijah, "da oblikujemo državljanski odbor za podporo preganjanim in izkoriščanim delavkam in delavcem".
Sintalov sindikat odlično sodeluje z delodajalcem
Na okrogli mizi Mirovnega inštituta ni bilo nikogar od zdaj zaposlenih v Sintalu, a je bil predsednik uprave Robert Pistotnik naslednji dan kljub temu zelo podrobno seznanjen z vsem, kar je bilo tam izrečeno. Kako to, smo ga vprašali? "Na tem zboru ni bilo nobenega delavca, zaposlenega v Sintalu, razen tistih, ki so prišli tja s strani našega sindikata," nam je odvrnil. Prvi mož Sintala je torej v izvidnico poslal predstavnike sindikata, ki naj bi v podjetjih zastopali zaposlene, ne menedžerjev. Zanimivo pa je, da se nihče od njih ni odzval na domnevne laži, ki naj bi jih na okrogli mizi izrekli Zukićevi, čeprav so bili poslušalci večkrat pozvani k besedi. Naj povemo, da sindikat koncerna Sintal že 15 let vodi Marjan Pilko, ki je sorodstveno povezan s predsednikom uprave Robertom Pistotnikom. Upravnemu odboru sindikata se to ne zdi sporno: "Odnos med upravo družbe in sindikatom je tvoren in prinaša obojestranske koristi. To pa moti predvsem nekatere ljudi, ki niso zaposleni v Sintalu, saj so mišljenja, da je delo sindikata dobro le takrat, kadar se ustvarjajo konflikti z delodajalcem."
"Delavke so kmalu po prerazporeditvah nastopile bolniško"
V podjetju Aktiva Čiščenje, ki je pred dobrim letom dni prevzelo 13 lipiških čistilk in sobaric, zanikajo, da je delo zaradi pomanjkanja ljudi zdaj opravljeno manj kakovostno. Poudarjajo, da obseg dela določajo v skladu s potrebami in naročili naročnika in da so v mesecih, ko hoteli v Lipici niso zasedeni, prisiljeni delavke občasno razporejati zunaj lipiških delovišč. "Določene delavke so to sprejele očitno negativno in so kmalu po prerazporeditvah nastopile bolniško odsotnost, čeprav so pred tem korektno opravljale delo na lokacijah Lipica Turizem. Glede na to, da so bile prerazporeditve izvedene skladno s pogodbo o zaposlitvi, se kot urejeno delovno okolje težko sprijaznimo s takšnim ravnanjem delavk," so v odzivu na naše pisanje med drugim zapisali v podjetju Aktiva Čiščenje. Glede na to, da morajo v Lipici delo čistilk in sobaric po novem opravljati tudi nekatere kuharice in natakarice in da posledično zaposlujejo dodatne natakarje, pa se bo lipiško vodstvo moralo vprašati, ali je s prenosom delavk na čistilni servis res pridobilo ali pa se je nemara zgodilo ravno nasprotno.
Akcija ozaveščanja!
Dragi delavci in delavke Sintala in vseh ostalih varnostnih služb, ki spremljate spletni blog Razkrinkan Sintal. Obveščamo vas, da smo preko aktivističnih kanalov po celi Sloveniji (Maribor, Prekmurje, Celje, Ljubljana, Kranj, Koper, Zasavje, Posavje itd.) začeli z akcijo ozaveščanja prebivalcev Slovenije o nepravilnostih, ki se dogajajo v Sintalu, zato smo ob tej priložnosti natisnili več kot 12.000 nalepk, ki opozarjajo na hude kršitve Zakona o delovnih razmerjih znotraj celotnega koncerna Sintal d.d.. Nalepke si lahko ogledate na spodnji fotografiji.
V kratkem sledi izčrpejše poročilo z okrogle mize, ki je sicer odlično uspela! Nekaj informacij pa najdete tudi v časopisu Dnevnik.
RS
Naročite se na:
Objave (Atom)