Robert Pistotnik: "Žal so v naši dejavnosti še vedno podjetja, ki mislijo, da je varovanje razkazovanje mišic." (Foto: arhiv)

Mag. Robert Pistotnik je predsednik uprave koncerna Sintal, največje družbe za zasebno varovanje v Sloveniji, ki letos praznuje 20 let. Sintal je leta 1991 začel z dobrim ducatom zaposlenih in je tehnično varoval okoli sto objektov, danes ima prek 1.800 zaposlenih in tehnično varuje prek 15 tisoč objektov. Za družbo je značilna zmerna rast, tudi v kriznih časih. Po izračunih imajo Sintalovi interventi najkrajši odzivni čas v Sloveniji, kar spoznavajo tudi vlomilci.
Število nasilnih kaznivih dejanj, kot so oboroženi ropi, drzne tatvine in vlomi, se povečuje. Je to po vašem mnenju posledica gospodarske krize ali vse večje odprtosti Slovenije kot države?

Oboje vpliva na to. V odprtih in demokratičnih okoljih je tudi pretok ljudi večji in med njimi se vedno najde kdo, ki ima nečedne namene. Poleg tega demokratične države pravno varnost omogočajo vsem, tudi nepridipravom, ki na nek način to izkoriščajo. Gospodarska kriza pa v vseh okoljih povečuje delež kaznivih dejanj, še posebej tam, kjer je velik delež brezposelnih. Pa ne gre samo za rope, vlome in tatvine, temveč tudi goljufije. Ljudje se skušajo znajti, kako pretentati državo.


Se to kaj opazi pri vašem delu? Mislim na to, da imate več intervencij zaradi alarmov.

Število vlomov narašča toliko, kolikor več naročnikov imamo za naše storitve. Ne bi rekel, da se je na katerem določenem območju ali dejavnosti povečalo število intervencij zaradi vlomov in ropov. Tudi vlomilci spoznavajo, da je Sintalov intervencijski čas od sprožitve alarma do prihoda interventa zelo kratek, po naših analizah najkrajši v Sloveniji. Veliko alarmov se sproži predvsem zaradi nepazljivosti samih zaposlenih, ko denimo pozabijo izklopiti alarm ali pa se po vklopu še vedno zadržujejo v prostorih. Se pa povečuje, kot najbrž sami veste, število oboroženih ropov, kjer bi bilo potrebno 24-urno fizično varovanje, za katerega pa se naročniki redko odločajo.


Nekako velja splošno prepričanje, da so nepridipravi vedno korak pred organi pregona ali varnostniki. Kako vi držite stik z vedno novimi prijemi nepridipravov?

Ta tema je večna, čeprav tehnika danes omogoča že skoraj 100-odstotno varovanje. Rekel bi, da število vlomov na varovanih krajih ostaja približno enako ali pa se celo zmanjšuje. Povečuje pa se število klasičnih kraj na prostem in med delovnim časom, predvsem fizičnim osebam, kot so ropi torbic ali kraje obiskovalcem v lokalih. Sicer v Sintalu zelo veliko vlagamo v razvoj in v Slovenijo nenehno prinašamo povsem sveže in inovativne rešitve varovanja. Marsikaj pa tudi sami razvijemo.


Se vam zdi, da se odnos do zasebnega varovanja v Sloveniji z leti kaj spreminja? Med ljudmi in tudi v medijih velja neko prepričanje, da so varnostniki nekaj nepotrebnega oziroma nasilneži, ki jim otežujejo življenje.

To je odvisno od človeka. Dober primer so športne prireditve. Organizator od nas zahteva, da obiskovalci na prireditev ne smejo prinesti nevarnih predmetov, kot so steklenice, dežniki in podobno. Mi to delo opravimo in to preprečimo. So pa med obiskovalci nekateri, ki tega ne razumejo, zato so naši varnostniki deležni marsikatere žalitve. Toda večina to sprejme. Druga zadeva je varovanje nočnih lokalov, kjer največkrat, predvsem zaradi vpliva alkohola, pride do neljubih dogodkov. Pred leti smo imeli več negativnih izkušenj, ko so naši varnostniki dobili poškodbe. Zato se tega v Sintalu izogibamo.



Robert Pistotnik: "Tudi vlomilci spoznavajo, da je Sintalov intervencijski čas od sprožitve alarma do prihoda interventa zelo kratek, po naših analizah najkrajši v Sloveniji." (Foto: arhiv)


Ste največje podjetje za varovanje v Sloveniji in kljub krizi zmerno rastete brez nenadnih poslovnih skokov in na novo zaposlujete. Kako vam to uspe?

Nekoč sem že dejal, da smo pri nas vedno jedli s primerno žlico in da smo v teh dvajsetih letih zmerno rasli. Če greš prehitro naprej, postane neobvladljivo, če prepočasi, pa stagniraš. Svojim zaposlenim omogočamo socialno varnost, povprečna plača v Sintalu je bistveno nad povprečjem v dejavnosti. Naročniki nam zaupajo, ker storitve opravljamo kakovostno in profesionalno, naš razvojni oddelek pa je gonilo razvoja dejavnosti varovanja v Sloveniji.


Nedavno so bila sprejeta dopolnila zakona o zasebnem varovanju. Ste zadovoljni z njimi? 

Zasebno varovanje je staro 20 let, kot Sintal. Pred tem se je z zasebnim varovanjem ukvarjalo le eno podjetje, zato sprva sploh ni bilo zakonodaje in je bilo, če lahko tako rečem, vse razpuščeno. V dvajsetih letih pa se je to področje kar uredilo. Slovenija ima danes najzahtevnejši zakon o zasebnem varovanju v Evropi, ki zelo podrobno opredeljuje pooblastila in naloge. Skratka, naloge zasebno-varnostnih podjetij so natančno določene. Toda žal so v naši dejavnosti, kot v drugih, še vedno podjetja, ki mislijo, da je varovanje razkazovanje mišic. Varovanje je predvsem delo z glavo, ne pa z mišicami.


Katere so recimo pomanjkljivosti pri zasebnem varovanju v Sloveniji, kot jih vi oziroma Sintal vidite?

Zakonodaja in nadzor sta dobra, dobro je tudi sodelovanje z ministrstvom za notranje zadeve. Žal pa je vsaka sprememba na področju zakonodaje običajno novo finančno breme za podjetje. Tega podjetja ne bodo zmogla, še posebej, ker čutijo pritisk s strani svojih naročnikov, naj znižajo cene zasebnega varovanja.


Čeprav je bil ta intervju mišljen kot pogovor o varnosti in varovanju v Sloveniji, se na koncu pač ne moreva izogniti vprašanju, kako bogati ste, saj vašo družino uvrščajo med najbogatejše? Še počutite bogatega?
 
V materialnem smislu – ne. Z bogastvom me navdajajo ljudje. Sintal smo ljudje, to je naš način življenja. Zaposlujemo 1.800 delavcev, ki jim omogočamo socialno varnost. To je razlog za moje zadovoljstvo, da v teh časih, ko gre državi težko, ne odpuščamo zaposlenih, pač pa celo na novo zaposlujemo. Na to sem ponosen. Vse drugo so samo neke številke, ki z realnostjo nimajo nobene zveze.

 Jože Biščak